Sv. Valentin

14. februarja godujeta dva Valentina. Prvi je bil duhovnik v Rimu, drugi pa škof v Terniju v Italiji, oba pa sta umrla mučeniške smrti. V glavnem oltarju naše župnije se nahaja tisti sv. Valentin, ki je bil rimski duhovnik. Izročilo pravi, da je bil reven in pošten, ki je ozdravil slepo dekle. Tistim, ki so pri njem iskali pomoč in tolažbo, je podaril rožo iz svojega vrta. Kljub prepovedi cesarja Klavdija II. je cerkevno poročal zaročence in pomagal parom, ki so se znašli v težavah. Zato je 14. februarja verjetno leta 269 doživel mučeniško smrt z obglavljenjem.

Ime Valentin izvira iz latinske besede valens, ki pomeni močan, zdrav, zato so se k njemu priporočali zoper telesne slabosti in in kužna obolenja. Prav tako se mu priporočajo zaročenci in mladoporočenci, v zadnjih desetletjih pa tudi zaljubljeni. Zaradi prej omenjenega čudeža se mu priporočajo tudi za zdravje oči in za pravo spoznanje. Ponekod prav tako velja tudi za zavetnika čebelarjev. Njegov god se nahaja ob koncu trde zime, na kar nakazujeta tudi slovenska pregovora: "Sv. Valentin ima ključe do korenin", in "Sv. Valentin je prvi pomladin".