SVETOLETNA MISEL TEDNA - ROMARJI UPANJA - JUBILEJ 2025

Oba, Peter Jurij in Karel, sta ljubezen do Boga in do bratov gojila s preprostimi sredstvi, ki so vsem na voljo: vsakdanja sveta maša, molitev in zlasti evharistično češčenje. Karel je govoril: »Pred soncem porjavimo. Pred evharistijo postanemo sveti!« in še: »Žalost je pogled, obrnjen k sebi, sreča je pogled, obrnjen k Bogu. Spreobrnjenje ni nič drugega,  kot premik pogleda od spodaj navzgor, zadošča preprost premik oči.« Druga bistvena stvar zanju je bila pogosta spoved. Karel je zapisal: »Edina stvar, ki se je moramo zares bati, je greh«; in se je čudil, – še vedno so to njegove besede – ker ljudje tako skrbijo za lepoto svojega telesa in jih ne skrbi lepota njihove duše.« Končno sta oba gojila veliko pobožnost do svetnikov in do Device Marije in sta velikodušno živela dejavno ljubezen. Peter Jurij je dejal: »Okoli revnih in bolnih vidim svetlobo, ki je mi nimamo.« Dejavno ljubezen je imenoval »temelj naše vere« in jo je kot Karel uresničeval predvsem s majhnimi konkretnimi dejanji, pogosto skritimi, ko je živel to, kar je papež Frančišek imenoval 'svetost za sosednjimi vrati'«.

Tudi ko ju je prizadela bolezen in skrajšala njuni mladi življenji, ju tudi to ni zaustavilo ali jima preprečilo, da bi  ljubila, da bi se darovala Bogu, da bi ga blagoslavljala in molila zase in za vse. Nekega dne je Peter Jurij dejal: »Smrtni dan bo najlepši dan mojega življenja«. Na svoji zadnji fotografiji, ki ga prikazuje, kako pleza na goro v Val di Lanzo, z obrazom, obrnjenim k cilju, pa je zapisal: »Kvišku.«[5] Sicer pa je še mlajši Karel Acutis rad govoril, da nas nebesa vedno čakajo in da ljubiti jutri pomeni, dati današnjemu dnevu svoj najboljši sad.

Predragi, sveta Peter Jurij Frassati in Karel Acutis sta povabilo, ki je namenjeno vsem nam, predvsem pa mladim, naj ne zapravimo življenja, ampak naj ga usmerimo kvišku in iz njega naredimo mojstrovino. Opogumljata nas s svojimi besedami: »Ne jaz, ampak Bog«, je govoril Karel. In Peter Jurij: »Če boš imel Boga v središču vseh svojih dejanj, boš prišel do konca.« To je preprosta, vendar zmagovita formula njune svetosti. In to je tudi pričevanje, ki smo mu poklicani slediti, da bi v polnosti užili življenje in šli naproti Gospodu v praznovanju nebes. 

(Leon XIV., iz homilije ob kanonizaciji sv. Karla Akutisa in sv. Petra Jurija Frassatija, 7. 9. 2025)